|
NASILJE
V INSTITUCIONALIZIRANEM VARSTVU
Nihce natancno ne ve, koliko
otrok v Evropi in Srednji Aziji je v institucionaliziranem
varstvu. Po najboljših ocenah naj bi jih
bilo okoli milijon, vendar je zaradi razlicnih
standardov in metod pri zbiranju podatkov teko
narediti primerjavo med dravami.
Klasicen primer otroka, ki
je izgubil svoje starše in ivi v
mladinskem domu, še zdalec ni ustrezen.
Otroci se namrec znajdejo v institucionaliziranem
varstvu iz razlicnih vzrokov: lahko imajo starše,
ki so bolni ali trenutno ne morejo skrbeti zanje
ali išcejo azil, lahko so v priporu ali
zaporu, imajo ucne teave in fizicne okvare.
Zaradi pomanjkljivih podatkov
je teko oceniti, do katere mere se otroci
soocajo z nasiljem v ustanovah, vendar pa je
vedno vec dokazanih zlorab in tudi porocila
organizacij za zašcito otrok kaejo
na to, da so otroci - še toliko bolj ranljivi,
ker so sami v tujem okolju - jasno izpostavljeni
tveganju. In glede na informativni dokument
za obravnavo na posvetu: "od Zdruenega
kraljestva do Uzbekistana prihaja do precejšnega
števila zlorab vseh vrst.
Dejstva
- Primeri zlorab v institucijah
so prišli na dan v vsej regiji. Raziskave
na Irskem in Portugalskem pricajo o desetletja
dolgih spolnih, fizicnih in duševnih zlorabah:
na Irskem je vladna komisija za raziskovanje
zlorab otrok prejela 3000 prijav, od tega jih
je bilo 60 odstotkov od ljudi nad 50 let, ki
so bili kot otroci zlorabljeni v skrbstvenih
ustanovah.
- V Belgiji, Ceški republiki, Franciji,
Kirgizistanu in Moldovi ni izrecne prepovedi
telesnega kaznovanja v ustanovah.
- Po porocilih nevladnih organizacij o poloaju
otrokovih pravic se z 80 odstotki otrok v internatih
kruto ravna v Kazahstanu, medtem ko naj bi v
Albaniji sirote pogosto postale rtve fizicne
zlorabe.
- Domovi za institucionalizirano varstvo so
pogosto neprimerni, nehigienicni, slabo ogrevani
in prehrana je pomanjkljiva.
- Veliko nasilja je med otroki samimi. Britanska
študija o nasilju med otroki v skrbstvenih
ustanovah je pokazala, da je šlo v polovici
prijavljenih primerov za hujše fizicno
nasilje, kot so napadi z noi, udarci,
brce, v drugi polovici primerov pa je šlo
za nasilje brez stika, kot na primer vandalizem
in gronje.
- Mladi so veckrat v priporu z odraslimi: po
Nemški dravni koaliciji za izvajanje
Konvencije ZN o otrokovih pravicah obstajajo
znaki groenj, izsiljevanja in celo posilstva.
Odbor Sveta Evrope proti mucenju je opozoril,
da so v hrvaških skrbstvenih ustanovah
videli osebje, ki je teplo, brcalo in udarjalo
mladostnike s palicami. Obstajajo tudi dokazi
o slabem ravnanju policistov z otroki in mladostniki
v policijskem priporu v Albaniji, Franciji,
Gruziji, Romuniji, Švici, Ukrajini in Uzbekistanu.
- V skrbstvenih in nadzorstvenih ustanovah je
prevec otrok iz etnicnih manjšin. Po podatkih
Svetovne banke je vsaj 40 odstotkov otrok v
romunskih bivalnih ustanovah Romov, ceprav Romi
predstavljajo le 10 odstotkov celotnega prebivalstva.
Kako ukrepamo?
Konvencija ZN o otrokovih pravicah
jasno nalaga vladam zašcito otrok v skrbstvenih
ustanovah in prepoveduje samovoljen odvzem prostosti
otrokom. Prav tako doloca, da je treba z otroki
ravnati z obcutkom in jih pripreti loceno od
odraslih.
Odbor ministrov Sveta Evrope
je sprejel priporocilo, ki doloca otrokove pravice
v institucionaliziranem varstvu, vkljucno s
pravico do nenasilne vzgoje.
Evropska unija je sprejela
direktivo, da se otroci, iskalci azila, nastanijo
z odraslimi sorodniki, rejniško druino
ali v posebnih centrih, da se tako zagotovi
njihovo varstvo.
Odbor Sveta Evrope proti mucenju
ima pooblastilo, da preverja prostore, kjer
so priprti mladostniki.
Vedno vec drav se zaveda
problemov in preiskuje pogoje in nasilje v bivalnih
ustanovah vseh vrst ali pa takšne preiskave
vsaj dovoljuje.
Kako naprej?
- prepovedati telesno kaznovanje
in ponievalno ravnanje v ustanovah po
svetu;
- dolociti pravila o dovoljenih in prepovedanih
oblikah disciplinskih ukrepov in kaznovanja;
- dolociti osnovne smernice glede varstva otrok;
- dolociti strategije proti ustrahovanju v vseh
bivalnih ustanovah;
- preveriti osebje, ki dela z otroki, jih ustrezno
usposobiti in zagotoviti ustrezne delovne pogoje;
- zagotoviti izobraevanje, rekreacijo,
kakovostno prehrano, zdravstveno varstvo in
stike z zunanjim svetom, da bi preprecili frustracije
otrok;
- zagotoviti, da lahko otroci brez strahu ali
skrbi pred mašcevanjem izrazijo zaskrbljenost
ali pripombe glede ravnanja z njimi;
- razvijati nebivalne druge monosti skrbstva
in vzgojnih zavodov.
Viri
Alternative Report for the
Situation of Children’s Rights and the
implementation of the Convention on the Rights
of the Child in Albania, CRCA, ACRN, Tirana,
August 2004.
Alternative Report of Non-Governmental
Organizations of Kazakhstan, Almaty, 2002.
The Council of Europe’s
Committee for the Prevention of Torture and
Inhuman or Degrading Treatment or Punishment/Inf
(2001) 4.
Committee on the Rights of
the Child Concluding Observations on the 30
countries in the region reviewed since 2002.
Supplementary Report of the
National Coalition, National Coalition for Implementation
of the UN Convention on the Rights of the Child
in Germany.
Cawson, P., Berridge, D., Barter,
C., and Renold, E., Physical and Sexual Violence
amongst Children in Residential Settings: Exploring
Experiences and Perspectives, University of
Luton and NSPCC, January 2001.
Tobis, D., Moving from Residential
Institutions to Community-Based Social Services
in Central and Eastern Europe and the Former
Soviet Union, The World Bank, 2000.
UNHCR, July 2003.
Word
|
|
|