NASILJE
V ŠOLAH
Vecina otrok v Evropi vsak dan hodi v šolo.
To je njihova priložnost, da se ucijo,
da spoznavajo sebe in svet in gradijo svojo
prihodnost.
Danes je malo verjetno, da
bi ucitelji šoloobvezne otroke okrutno
kaznovali - skoraj v vsej Evropi in Srednji
Aziji je telesno kaznovanje v šolah z zakonom
prepovedano. Toda nasilje je skrito - najveckrat
v obliki ustrahovanja. Otroci, ki so nekoliko
drugacni - bolj bistri, vecji ali manjši,
z drugacno barvo kože ali drugacnim naglasom
- so lahko tarca zasmehovanja in napadov. Tudi
ucitelji so lahko tisti, ki ustrahujejo, ali
postanejo žrtve.
Razvpiti primeri - ko ucenci
streljajo na ucence ali samomori otrok, ki ne
zdržijo vec pritiskov - dokazujejo, da
ima lahko nasilje tragicne posledice, ce se
s tem vprašanjem ne zacnemo pravocasno
ukvarjati. Varne šole so šole brez
nasilja, vlade, ucitelji, ucenci, starši
in skupnost pa morajo take šole razvijati
in podpirati.
Dejstva
Ustanovljena je bila Evropska
posvetovalnica za zbiranje podatkov o nasilju
v šolah. Sedež ima na Univerzi v Bordeauxu
v Franciji, zajema pa Belgijo, Nemcijo, Italijo,
Španijo, Švico in Združeno kraljestvo.
Toda dejstva in številke
o nasilju je vedno težko najti. Mnogo otrok
je strah spregovoriti in na statisticne podatke
lahko vplivajo vprašanja, ki jih raziskovalci
zastavljajo, ali velikost ali narava skupine,
ki jo izberejo. Naslednji primeri skušajo
dati splošno sliko iz razlicnih držav
v regiji:
- Leta 2000 je raziskava o
zlorabah otrok in fizicnem nasilju nad otroki
v Gruziji pokazala, da je 31,8 % od 4.382 otrok
v starosti od šest do sedem let izjavilo,
da so skusili fizicno kaznovanje v šolah,
v 96 % primerov so jih kaznovali ucitelji.
- Anketa v Armeniji iz leta
2002, ki jo je izvedel UNICEF med starši
in otroki v starosti od 7-18 let, je pokazala,
da so tepež in udarci nekaj obicajnega
v šolah in doma.
- V skladu z vladnim porocilom Ruske federacije
16 % ucencev trpi zaradi fizicnih zlorab uciteljev
22 % pa zaradi duševnih zlorab.
- Raziskave Univerze v Bordeaxu
v Franciji kažejo, da je bilo od 35.000
vprašanih ucencev 10 % ustrahovanih. Po
slovenskih raziskavah je ustrahovanih 45 % ucencev.
Leta 2004 je dobrodelna ustanova za otroke ChildLine
v Združenem kraljestvu objavila, da se
je število vseh otrok, ki so prek zaupnega
telefona iskali nasvete zaradi ustrahovanja,
povecalo za 42 %, kar je najvecje letno povecanje
v 18-letni zgodovini te dobrodelne ustanove.
Okrog 500 otrok poklice vsako leto zaradi misli
na samomor.
- Deklice so veckrat ustrahovane
kot decki. 85 % napadov izvedejo decki. Zelo
malo je raziskav o deklicah, ki ustrahujejo
druge. 80 % nasilja se dogaja v starostni skupini
12 - 16 let.
Kako ukrepamo?
Konvencija ZN o otrokovih pravicah
doloca, da morajo otroci imeti v šoli varno
okolje.
Po podatkih iz preglednice,
ki jih je zbrala skupina Global Initiative,
je telesno kaznovanje naceloma prepovedano po
vsej Evropi in srednjeazijski regiji razen britanskega
Kanalskega otoka Jersey, Kirgizistana, Tadžikistana
in Turkmenistana, ceprav ni podatkov o tem,
ali je praksa v skladu z zakonom.
Kampanje proti ustrahovanju potekajo v mnogih
državah v regiji. Znane osebnosti, kot
sta David Beckham in švedska prestolonaslednica
princesa Victoria podpirata ustrahovane otroke.
Svet Evrope je leta 2004 uvedel
Listino za demokraticne šole brez nasilja.
Sestavili so jo otroci iz 40 šol v 19 evropskih
državah, sprejelo pa jo je prek 17.000
ucencev po vsej Evropi. V listini je navedeno,
kako se lahko šole pozitivno odzovejo na
nasilje in ustrahovanje z vkljucevanjem uciteljev,
ucencev, pomožnega osebja in lokalne skupnosti.
Za uspešne so se izkazali
programi, ki vkljucujejo celotno skupnost in
zagovarjajo odprtost v šolskem okolju -
zlasti, ce jih uvedejo, še preden se je
ozracje nasilja prevec zakoreninilo. Nekatere
države, npr. Švedska razmišljajo
o možnosti novih zakonov, po katerih bi
bile šolske oblasti zakonsko obvezane,
da ustavijo ustrahovanje in nasilje ter ucencem
in dijakom olajšajo vlaganje pritožb.
Kako naprej?
- Države bi morale sprejeti
ucinkovite ukrepe za ustvarjanje zdravih in
veselih šol.
- Vzpostaviti bi bilo treba
sisteme zgodnjega opozarjanja, da bi zaznali
težave še preden se spremenijo v odkrito
nasilje. Preventiva je kljuc k izgradnji šol
brez nasilja.
- Šole morajo razviti
strategijo proti nasilju, ki vkljucuje ucitelje,
ucence, predstojnike in lokalno skupnost. Otroke
je treba vkljuciti na vsakem koraku.
- Ucitelji in ucenci se morajo
udeležiti usposabljanja proti nasilju in
v šolski urnik je treba vkljuciti predavanja
o preprecevanju nasilja.
- Spodbujati je treba manj
vsiljive nacine za razreševanje sporov,
kot npr. posredovanje, pri katerih se problemi
rešujejo tako, da se ljudje sestanejo in
sprejmejo skupne odlocitve.
- Šole morajo biti demokraticne.
Sprošceni odnosi med ucenci in ucitelji
morajo biti pravilo ne izjema.
Viri
Chinkov, V., “Violence
among children and young people in the Russian
Federation” in Violence in schools. A
challenge for the local community, Conference
2-4 December 2002, Council of Europe, Strasbourg,
in Integrated project “Responses to violence
in everyday life in a democratic society”,
Council of Europe Publishing, Strasbourg, 2003,
pp. 65-70.
Mikus Kos, A., “Peer
violence and bullying in south-east Europe”,
in Violence in schools. A challenge for the
local community, Conference 2-4 December 2002,
Council of Europe, Strasbourg, in Integrated
project “Responses to violence in everyday
life in a democratic society”, Council
of Europe Publishing, Strasbourg, 2003, pp.
71-77.
Debarbieux, E., Studies on
the violence in the school environment, 1996,
1999, 2001.
Research carried out for the
project “Responses to violence in everyday
life in a democratic society”, Council
of Europe.
Annual statistics from Childline,
the UK telephone helpline for children and young
people,
http://www.endcorporalpunishment.org/
Survey on Violence Against
Children in Armenia, UNICEF, 2003.
Word
|
....... ..
......... .
,
.........
.OHCHR........